Pozdravljene in pozdravljeni v tedenskem Študentskem obvestilniku. Začelo se je študijsko leto! Študentskih postelj v študentskih domovih že tradicionalno primanjkuje v Ljubljani in na Primorskem, medtem ko ponudba v Mariboru zadošča povpraševanju. Vrata je sicer odprl nov dom na Primorskem, a 82 dodatnih ležišč je le kaplja v morje – postelj bi namreč potrebovali okoli 1000. V Ljubljani je ŠDL izselil prebivalce iz doma številka tri v Mestnem logu in jih razselil po prestolnici. Do konca leta, ko naj bi se v »trojki« končala prenova kopalnic, bo v Ljubljani posledično na voljo še 457 postelj manj kot sicer. Drugo leto vrata dokončno zapira tudi Akademski kolegij, kjer zaenkrat domuje nekaj čez 200 študentov, do leta 2027 pa naj bi se sicer zgradila dva nova domova – eden na Roški in drug na Gerbičevi, ki bi skupaj ponudila do 540 ležišč. Nesrečneži, ki postelje v domu niso dobili, si zavetje iščejo na trgu. Študentkam in študentom, še posebej bruckam in brucem, želimo, da se med letom ne bodo rabili obremenjevati, kje bodo jutri spali.

Zraven postelj študentke težko pridejo tudi do pametne izbire hrane na študentske bone. Podatki, ki jih je pridobil NIJZ, kažejo, da se študentje, ker nimajo možnosti ali časa kuhati, prehranjujejo pri ponudnikih študentske prehrane, ti pa ne zagotavljajo kvalitetnih obrokov – ponujajo hitro hrano ali pa je obrok predrag. Matej Gregorič z inštituta opozarja, da bi država morala namesto gostincev zasebnikov, ki jih vodi finančni interes, v večji meri sofinancirati sisteme javnih kuhinj. Študentska organizacije Slovenije je študentom priskočila na pomoč in zagnala projekt »Jem zdravo, študiram s polno paro!«. Na spletni strani projekta najdete ideje za zdrave recepte. Tako si lahko za zajtrk skuhate polento z brusnicami in kokosom, za kosilo pa si postrežete z lososom s koprovo omako. Pa dober tek!

Neoliberalna logika je sicer že dodobra okupirala visokošolski prostor, s projektom ULTRA – UL za trajnostni razvoj pa se bo še okrepila. Na univerzi bodo v sklopu projekta začeli uvajati tako imenovana mikrodokazila, ki so del programa vseživljenjskega učenja. Po besedah rektorja Gregorja Majdiča so mikrodokazila »zapisi učnih izidov posameznika, doseženih v kratkem časovnem obdobju«, pri tem pa dodaja, da gre za pomembno »priložnost za sprotno in prožno prilagajanje izzivom izobraževanja, predvsem s stališča podaljševanja življenjske dobe in daljše delovne dobe ljudi«. Do 31. decembra 2025 bo univerza izvedla 11 pilotnih projektov, v okviru katerih bo posodobljenih 29 kurikulov visokošolskih študijskih programov.

Rektorska konferenca je ministrstvu za javno upravo, ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in sindikatom poslala predlog, da bi v pogajanja o plačnem stebru vključili tudi njihove predstavnike, a je bil predlog brez obrazložitve zavrnjen. Izpostavili so, da vedno več kadra odhaja v druge panoge, kjer so razmere boljše, plače pa višje. Tako med drugim zahtevajo, da se jih vključi v pogajanja in obravnava njihov predlog, da se pristopi k reševanju težav plačne skupine J in da se takoj odpravi nesorazmerje med raziskovalnimi in pedagoškimi delovnimi mesti, saj naj bi po novem raziskovalci imeli do pet plačnih razredov višje plače kot univerzitetni profesorji.

Do jutri se lahko prijavite na skupinsko delavnico z gledališko-terapevtsko tehniko Mavrica želja, ki demokratizira in kolektivizira »terapevtski« proces. Po prijavah se bo ustvarila zaupna skupina, v kateri boste razpravljale, kako politične, ekonomske in družbene sile vplivajo na naše duševno zdravje. Prijavnico najdete v spletni verziji prispevka: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfdQclELlKF8cxmFtgOuVO8vUv0jgE_OPz6EV29RDwjB1P0bQ/viewform 

Med 5. In 7. oktobrom bo na ljubljanski filozofski fakulteti ob zaključku Leta jezikov FF in kot uvod v Leto učiteljev FF potekala konferenca z naslovom Z jeziki danes za jutri: Aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur. Podrobnejši program najdete na spletni strani filozofske fakultete, prijavite pa se lahko kar na lokaciji. 

Fundacija Študentski tolar je objavila razpis za subvencionirane jezikovne tečaje za študente v stiski. Jezikovne tečaje v obsegu 30 ur izvaja Zavod ŠOLT, študentka ali študent pa v primeru pozitivno razrešene vloge doplača 30 evrov. Prijavite se lahko do 16. oktobra oziroma do porabe sredstev. Več informacij najdete na spletni strani fundacije. 

Slovenska filantropija je objavila katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade v šolskem in študijskem letu 2023/2024. V Ljubljani prostovoljce med drugim iščejo na Društvu za nenasilno komunikacijo, pri Legebitri, Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo, na Zvezi prijateljev mladine in v domovih za starejše. Povezavo do kataloga najdete na spletni strani prispevka: https://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2023/09/Katalog-prostovoljskih-aktivnosti_Slovenija_pop.pdf

Muzej norosti vabi, da do 31. oktobra študentke in študenti oddate zaključna dela, ki so vezana na človekove pravice in življenje v institucijah. Več informacij najdete na spletni strani: https://muzejnorosti.eu/blog/priznanje-muzeja-norosti-2023

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je vzpostavil digitalni arhiv člankov iz svojih 11 strokovnih revij, in sicer bodo dostopni članki, objavljeni od leta 2016 naprej. Povezava do arhiva se nahaja na spletni strani zavoda pod zavihkom Publikacije. 

Dijakinje in dijaki se lahko še do 5. oktobra prijavite na Kinotečno šolo za dijake, ki jo organizira Slovenska kinoteka. Program bo potekal enkrat tedensko od oktobra 2023 do junija 2024, obsegal pa bo predvsem redno gledanje filmov, pisanje filmskega dnevnika in udeležbo na srečanjih. Več informacij dobite na spletni strani Kinoteke ali na mailu %69zob%72%61zevan%6ae@kinoteka.si " rel="nofollow"> izobrazevanje@kinoteka.si . 

Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pripravil peticijo za elektronsko izvajanje pravniškega državnega izpita. Ocenjujejo, da »pisanje izpita na roke v trajanju osem ur v dveh zaporednih dneh ne odraža več dela v pravosodnih poklicih«, da bi bilo treba slediti digitalizaciji sodstva in da pomanjkljiva varnost ni zadosten argument za zavrnitev predloga, saj da je moč najti rešitve za naslavljanje problematike.